🇩🇪Država
Nemčija: plima Severnega morja in obala Vatskega morja
Nemško obalo Severnega morja oblikuje plima, ki priteče z Atlantika, razlika med plimo in oseko pa znaša okoli tri metre. Ob oseki se odkrijejo blatne ravnice Vatskega morja (Wattenmeer), ki jih varujejo trije nemški narodni parki; so del območja svetovne dediščine, ki si ga Nemčija deli z Nizozemsko in Dansko.
Na kratko
Kraj, ki ostane v spominu
Plima, ki prihaja z Atlantika
Brez plime in oseke Vatskega morja ne bi bilo; uprave nemških narodnih parkov ju pripisujejo gravitaciji Lune, nemški Zvezni urad za pomorstvo in hidrografijo (BSH) pa dodaja še Sonce. Na nemški obali Severnega morja je razlika med visoko in nizko vodo okoli tri metre, uprave pa to pojasnjujejo z Atlantikom: plimski val priteče z zahoda skozi Rokavski preliv in med Škotsko ter Norveško. Zato višek plime doseže otok Borkum približno šest ur prej kot kraj Brunsbüttel. Baltik je nasprotje, saj ga z oceanom povezujeta le Skagerrak in Kattegat; ob baltski obali Schleswig-Holsteina je razlika med plimo in oseko le okoli 20 cm. Tudi BSH navaja, da plime v Severnem morju skoraj v celoti nastanejo zato, ker morje niha skupaj s sosednjim Atlantikom.[1][2]
Trije narodni parki, ena plimska pokrajina
Nemški del Vatskega morja upravljajo trije narodni parki: Schleswig-Holstein, Hamburg in Spodnja Saška, vsak s svojo upravo. V Spodnji Saški je sedem Vzhodnofrizijskih otokov, ki so od obale oddaljeni od tri do deset kilometrov. Hamburški del obsega med drugim otok Neuwerk blizu mesta Cuxhaven, v Schleswig-Holsteinu pa so Severnofrizijski otoki in otočki Halligen. Vsi trije parki so del območja svetovne dediščine: UNESCO je nemško-nizozemsko Vatsko morje vpisal leta 2009, hamburški del je bil dodan leta 2011, danski pa leta 2014.[6][5][4][7]
Voda, ki premika kopno
Po vsem Vatskem morju je razlika med plimo in oseko od 1,5 do 4 metre, navaja skupni sekretariat Vatskega morja (Common Wadden Sea Secretariat). K temu prispeva veter: močan veter z morja lahko dvigne višek plime do 4 metre nad običajnim, močan vzhodnik pa oseko potisne do 1,5 metra pod običajno raven, zato peščene plitvine ostanejo na suhem, trajekti do nekaterih otokov pa v pristaniščih. Obala se nenehno spreminja: sekretariat navaja Norderoog kot otok, ki je nastal, in Buise kot otok, ki je izginil, oba v Nemčiji. Na Halligen ob obali Schleswig-Holsteina, majhnih otočkih, hiše stojijo na umetnih gomilah; ob viharni plimi iz vode gledajo le še te gomile.[3][4]
Dobro je vedeti
Nekaj jasnih odgovorov pred raziskovanjem.
Zakaj je razlika med plimo in oseko na nemški obali Severnega morja tako velika?
Plimski val prihaja z Atlantika in z zahoda vstopi skozi Rokavski preliv ter med Škotsko in Norveško. Uprave narodnih parkov navajajo, da razlika zato znaša okoli tri metre.[1][2]
Ali višek plime po vsej nemški obali nastopi ob istem času?
Ne. Po navedbah uprav narodnih parkov višek plime doseže otok Borkum približno šest ur prej kot kraj Brunsbüttel.[1]
Kateri deli nemške obale so del območja svetovne dediščine Vatsko morje?
Narodni parki v Spodnji Saški, Hamburgu in Schleswig-Holsteinu, ki ležijo ob Severnem morju. Baltska obala ni del območja; tam je razlika med plimo in oseko le okoli 20 cm.[6][1]
Skupnost WorldStamped
Vsak obisk postane del zgodbe.
- Člani z javnimi obiski
- 0
- Kraji z javnimi obiski ali spomini
- 0
- Javni spomini
- 0
Tukaj še ni zabeleženih javnih obiskov. Dodaj destinacijo na svoj zemljevid in izberi, kaj želiš deliti.
Vsakega člana štejemo enkrat. Štejemo le ustrezno javno dejavnost profilov, ki dovolijo prikaz v iskalnikih. Zasebna vsebina in vsebina za sledilce sta izključeni.
