Norveška: skalne rezbe, hanzeatsko nabrežje in izmerjeni poldnevnik

Skalna umetnost v Alti leži ob vrhu Altafjorda, daleč severno od severnega tečajnika. UNESCO navaja tisoče rezbarij in poslikav na 45 najdiščih v petih območjih ter pojasnjuje, da so najstarejše rezbe na najvišjih točkah, ker se je kopno po ledeni dobi dvigovalo. Na območju Hjemmeluft, največjem od petih, muzej Alta Museum navaja, da so rezbe danes od 8 do 25 metrov nad morjem, čeprav so jih prvotno vklesali ob obali. Po podatkih UNESCO je javnosti odprto le to območje; nekatere rezbe ob stezah so za boljšo vidnost prebarvane rdeče, UNESCO pa opozarja, da je ta postopek predmet razprav, ker vpliva na avtentičnost.[1][2]

Bryggen je staro pristaniško območje mesta Bergen. Hanzeatska zveza je tam leta 1350 odprla svojo pisarno. Bila je ena od štirih takšnih pisarn v severni Evropi, UNESCO in mestna občina Bergen pa navajata, da je bergenska edina, katere stavbe še stojijo. Požari so lesene hiše večkrat uničili, vsakič pa so jih obnovili po prejšnjem zemljiškem načrtu in s tradicionalnimi tehnikami; današnja podoba izvira iz časa po požaru leta 1702. Ohranjenih je približno 62 stavb v ozkih vrstah, ki so s čelnimi stranicami obrnjene proti pristanišču, vmes pa so ozki prehodi. Bryggen je na seznamu UNESCO od leta 1979.[3][4]

Struvejev geodetski lok je 2 820 km dolga veriga triangulacijskih točk, ki od Hammerfesta do Črnega morja poteka skozi deset držav. Merili so ga med letoma 1816 in 1855 pod vodstvom astronoma Friedricha Georga Wilhelma Struveja, rezultat pa je bila prva natančna meritev dolgega odseka poldnevnika. Od 34 vpisanih točk so štiri na Norveškem: Fuglenes v Hammerfestu, Lille Raipas v Alti in dve v Kautokeinu. Norveški del meritev so opravili med letoma 1845 in 1850 dva vojaška geodeta in en znanstvenik v štirih poletnih sezonah. Spomenik poldnevniku v Hammerfestu označuje norveški konec loka, na seznam UNESCO pa je lok vpisan od leta 2005.[5][6]