Avstrija skozi železnico, solno dolino in jezero

Semmeringška železnica je nastala med letoma 1848 in 1854 na 41 kilometrih visokogorskega sveta. Začne se v Gloggnitzu na 436 metrih, po 29 kilometrih doseže prelaz na 895 metrih in se spusti do Mürzzuschlaga na 677 metrih. UNESCO jo je na seznam vpisal leta 1998 zaradi inženirske rešitve in tega, kar je sledilo: ko je proga območje približala ljudem, je Semmering postal eno prvih namensko zgrajenih alpskih letovišč z vilami in hoteli. Značilnih je tudi 57 dvonadstropnih čuvajnic, postavljenih približno 700 metrov narazen.[1]

Kulturna krajina Hallstatt–Dachstein/Salzkammergut je bila vpisana leta 1997. Ime Hallstatt pomeni solno naselbino, UNESCO pa navaja sistematično pridobivanje soli že v srednji bronasti dobi, ko so naravno slanico izparevali v posodah. Podzemno rudarjenje se je v 8. stoletju pr. n. št. znova začelo v družbi, ki jo danes imenujemo halštatska kultura, v 14. stoletju pa je oživelo še enkrat. Po požaru leta 1750, ki je uničil lesene stavbe, so kraj zgradili znova v poznobaročnem slogu.[2]

Fertő/Neusiedlersee je čezmejna krajina svetovne dediščine, ki zajema avstrijsko Gradiščansko (Burgenland) in madžarsko županijo Győr-Moson-Sopron; vpisana je bila leta 2001. UNESCO jezero opisuje kot najzahodnejše stepsko jezero v Evraziji, obdano s trstičjem, zasoljenimi tlemi in alkalnimi jezeri, ki občasno presahnejo. Okoli njega leži notranji obroč šestnajstih in zunanji obroč dvajsetih naselij, svobodno mesto Rust pa je cvetelo od trgovine z vinom. Obisk avstrijske obale zato pomeni obisk le dela območja.[3]