Honduras: stopnišče, sestavljeno iz blokov, porečje reke in popis grebenov

Vklesano besedilo copánskega stopnišča pripoveduje štiri stoletja dinastične zgodovine, zato je njegova berljivost pomembna za ohranitev spomenika. Getty in honduraški IHAH sta med letoma 1999 in 2005 digitalno popisala bloke, spremljala temperaturo in vlago ob kamnu ter preizkušala površinske obdelave. Delo je sledilo rekonstrukciji iz let 1937–1940: ob izkopavanju je bilo na prvotnem mestu le spodnjih 15 od 63 stopnic; preostale so sestavili iz izvirnih blokov, pobranih na ploščadi. UNESCO navaja, da so tudi nekatere izvirne spomenike z najdišča prenesli v Muzej skulptur in jih nadomestili z replikami.[1][2]

UNESCO za biosferni rezervat Río Plátano v honduraški Mosquitii navaja površino 350 000 ha; zavarovano območje zajema celotno porečje od gorskih izvirov do izliva v Karibsko morje. Gozdnata vzpetina pri Punta Piedra doseže 1 418 m, bliže obali pa reka približno 45 km vijuga po ravnici; ob obali sta laguni Brus in Ibans. UNESCO opisuje tudi sotesko, kjer ob slapovih balvani zakrijejo rečno strugo. Arheološko varstvo se je začelo prej: leta 1960 so ustanovili arheološki rezervat Ciudad Blanca, leta 1969 pa mu podelili status arheološkega narodnega parka; po navedbah UNESCO Río Plátano ta status formalno ohranja. Biosferni rezervat je sledil leta 1980 in bil leta 1997 znatno razširjen. UNESCO med skupnostmi v rezervatu in njegovi okolici našteva Pech, Tawahka, Miskito, Garífuna ter mestice (ladino). Območje je od leta 2011 na seznamu svetovne dediščine v nevarnosti.[3]

Poročilo Mesoamerican Reef Health Report Card 2024, ki ga je izdala organizacija Healthy Reefs for Healthy People, zajema 286 lokacij v Mehiki, Belizeju, Gvatemali in Hondurasu. Honduras ima v tej raziskavi 99 lokacij; na zemljevidu so med podobmočji poimenovani Utila, Roatán, Guanaja, Cayos Cochinos ter zahodna in vzhodna obala. Med njimi poročilo 5 % uvršča v dobro, 28 % v zmerno, 40 % v slabo in 27 % v kritično stanje. Podatke so prispevali tudi Roatan Marine Park, Bay Island Conservation Association in Fundación Cayos Cochinos. Za celoten regionalni vzorec poročilo izboljšanje povezuje predvsem z večjo biomaso rastlinojedih rib; skupno stanje grebenov v regiji še vedno ocenjuje kot slabo.[4]