Švedska: ledeniška pokrajina in etapni dvig Vase

Opis organizacije UNESCO povezuje ledeniško oblikovano Laponio s procesom, ki se nadaljuje: reke s snežišč še naprej erodirajo kamninsko podlago. Območje je tako zapis nekdanje poledenitve in pokrajina, ki jo tekoča voda še vedno spreminja. Med ledeniškimi oblikami UNESCO navaja doline v obliki črke U, morene, drumline in velike eratične balvane, snežne gore Sareka in Sulidälbmá pa označuje za „učbenik“ ledeniške geomorfologije.[1]

Dvig Vase je bil počasen in je potekal od spodaj. Potapljači so pod trupom izkopali šest rovov, skozi katere so napeljali jeklene kable do dveh plavajočih pontonov; izčrpavanje vode iz pontonov je omogočilo dvig ladje iz blata in njeno postopno premikanje v plitvejšo vodo. Po navedbah muzeja Vasa se je ladja z vsakim dvigom premaknila za nekaj manj kot meter, v 18 etapah pa so jo prestavili v zavetje otočka Kastellholmen. Na gladini se je pojavila 24. aprila 1961.[2]

UNESCO pokrajini doda kulturno plast: vsako poletje Samiji vodijo črede severnih jelenov proti gorovju, to sezonsko gibanje pa imenuje pastirska transhumanca. Po opisu Samiji poletje preživijo v gorah, zlasti v zahodnem delu območja ob velikih jezerih, kjer družine uporabljajo koče, ki so nadomestile tradicionalna bivališča. V vzhodnem delu poletnih taborišč ni; tamkajšnji lastniki severnih jelenov živijo v sosednjih vaseh in občinah. UNESCO začetek udomačevanja severnih jelenov datira v čas pred približno dvema tisočletjema in navaja, da se je letna selitev s čredami v celoti uveljavila v 16. in 17. stoletju.[1]