Mesto Džibuti: šahovnica ulic, Place Ménélik in postaja iz leta 1900

Prijavno besedilo navaja, da so prve trgovske ustanove leta 1891 nastale na severni obali planote Plateau de Djibouti, na močvirnem zemljišču. Od tam je mesto raslo čez planoto po katastrskem načrtu iz šahovnično razporejenih blokov, ki ga besedilo enači z današnjim zgodovinskim središčem; stavbe so skrbno poravnane vzdolž ulic in trgov. Pri razlagi gradbenih postopkov besedilo opozarja na zidove iz kamnine madrépore, ki jo imenuje razmeroma krhek apnenec, odporen proti tamkajšnjim geomorfološkim in podnebnim razmeram: nosilni zidovi so zelo debeli, fasade pa grobo zidane z apneno malto. Na drugem mestu, pri eni od prvih trgovskih hiš, isto besedilo madrépore imenuje črna vulkanska kamnina. Odlok s številko 2005-0194 je okoli starega središča določil območje preučevanja: na severu ga omejuje Boulevard du Maréchal Foch, na vzhodu Boulevard de Gaulle, na zahodu železniška proga, Avenue Georges Pompidou in Boulevard Bonhoure, na jugu pa Rue Abdillahi Doualeh Waiss, Place Harbi in Avenue Cheik Houmed.[1][3]

Trg Place Ménélik, ki se danes imenuje Place du 27 Juin, besedilo imenuje „srce evropskega mesta“; v osi trga stoji mestna hiša (Mairie). Mestna hiša po besedilu kaže jemenske arhitekturne vplive, ki jih pojasnjuje z najemanjem jemenskih zidarjev in močno prisotnostjo jemenskih trgovcev v začetku 20. stoletja. Ti so si dali zgraditi večnadstropne hiše, katerih pritličje se je odpiralo v pokrite lože in je postalo trgovine in skladišča. Maison indienne („indijska hiša“) na trgu priča o prihodu indijskih in pakistanskih obrtnikov v istem času: besedilo opozarja na njene stolpiče in balkone ter jo imenuje eno zadnjih sledi tega vpliva v središču mesta.[1]

Po prijavnem besedilu je planota Plateau du Marabout, kjer stoji postaja, postala novo gospodarsko težišče, planota Plateau du Serpent pa stanovanjska četrt; mesto se je v začetku 20. stoletja širilo proti obema. Družba Compagnie Impériale des Chemins de Fer Éthiopiens je bila ustanovljena leta 1896, postaja pa slovesno odprta leta 1900. Stavba ima dva končna paviljona in osrednjo stavbo; besedilo navaja, da so njeno kovinsko konstrukcijo posebej zanjo izdelale Eiffelove delavnice (ateliers Eiffel), da manjši oboki (voûtains) tvorijo zunanjo galerijo okoli stavbe in da stavba zaznamuje začetek železniške proge iz mesta Džibuti v Etiopijo. Zgodovinska stran mestne prefekture navaja, da je mesto raslo na štirih planotah, četrta je otoček Héron severno od planote Marabout, ter da je glavne planote povezoval Boulevard de la République, dolg 800 m, širok 20 m in zaradi poplav dvignjen za 2 m.[1][2]