Manama: vrata, ki so nekoč gledala na morje, hiša Korana in stolpnici okoli treh turbin

V središču Maname Bab Al Bahrain zaznamuje zgodovinski vhod v tržnico Manama Suq. Bahrajnska uprava za kulturo in starine navaja, da so bili v stavbi nekoč vladni uradi in da je gledala proti morju. Na strani za obiskovalce uprava omenja svoje turistične službe in center za obiskovalce v stavbi. V opisu projekta omenja stalno galerijo v pritličju ter obnovo, povezano z oživljanjem starega mestnega jedra. Fuad Al Ansari v disertaciji Univerze v Newcastlu iz leta 2009 opisuje odprti prostor severno od Prior Road (danes Al Khalifa Road) kot območje ob obali, kjer so potekale pristaniške in obrtne dejavnosti. Tam so gradili čolne, sidrali plovila ter skladiščili koralni kamen iz bližnjih plitvin. Al Ansari piše, da je Prior Road nekoč ležala pod vodo in da je do poznih dvajsetih let 20. stoletja Sea Road (danes Government Road), grajena na nasutem zemljišču, postala javni prostor ob obali. Al Ansari navaja, da po izgradnji obalnega zidu za Sea Road tam ni bilo več mogoče graditi čolnov in skladiščiti koralnega kamna.[2][3][1]

Beit Al Qur’an stoji v diplomatski četrti Maname ob ulici Exhibition Avenue. Bahrajnska uprava za kulturo in starine navaja, da so v kompleksu mošeja, avditorij, medresa, muzej in umetniške razstave. Ni’Mah Isma’il Nawwab v prispevku iz maja in junija 2000 opisuje koranski friz na pročelju ter dnevno svetlobo, ki skozi majhne kupole iz vitraža osvetljuje notranje dvorišče. Muzej je ustanovil dr. Abdul Latif Jassim Kanoo. Nawwab piše, da je Kanoo zbirko zaupal fundaciji, ki jo je leta 1990 ustanovil za delovanje inštituta ter ohranjanje zgodovinskih rokopisov. Nawwab izpostavi rokopis na sandalovini, izdelan za safavidskega šaha Huseina I., in osemkotni prepis Korana v pisavi gubari, širok 43 mm. Steklena kupola mošeje, izdelana po naročilu, ima premer 16 m; na njej je 18. verz sure al-Tawbah v pisavi egiptovskega umetnika Ahmada Mustafe. Modre keramične ploščice turških mojstrov krasijo mihrab (molitveno nišo), na katerega obodu je zapisan Prestolni verz. Nawwab je leta 2000 poročala, da je zbirka obsegala več kot 5 000 delnih in celotnih rokopisov Korana.[4][5]

Bahrain World Trade Center stoji ob cesti King Faisal Highway. Tri turbine so nameščene na mostovih med stolpnicama. Revija Building je leta 2008 opisala krili stolpnic v obliki aeroprofila kot kanal za veter: razmik med njima je spredaj 120 m, zadaj pa 30 m. Poroča, da mostov, težkih 70 ton, niso mogli dvigniti z žerjavom, zato so jih namestili s sistemom strand-jack. Študija računalniške dinamike tekočin (CFD) iz leta 2015 avtorjev Chaudhryja, Calautita in Hughesa ter zapis organizacije Council on Tall Buildings and Urban Habitat navajata nazivno moč 225 kW za vsako turbino in rotor s premerom 29 m; revija Consulting-Specifying Engineer je poročala, da so se vse tri prvič zavrtele hkrati 8. aprila 2008. Building je ocenil letno proizvodnjo na 1 300 MWh in poročal o predvidenem deležu 10–15 % porabe stavbe. Članek iz leta 2015 navaja oceno 11–15 % oziroma 1 100–1 300 MWh na leto. Gre za napovedi; v prebranih virih ni izmerjene letne proizvodnje. Simulacija v študiji iz leta 2015 je pokazala, da se je hitrost zraka povečala s referenčnih 6 m/s na 7,1 m/s; hitrost dotekajočega zraka pri zgornji turbini je bila po izračunu 17 % večja kot pri najnižji.[6][7][8][9]