Malta od vklesanega podzemlja do načrtovanega mesta

Hipogej Ħal Saflieni v kraju Paola je leta 1902 odkril kamnosek, ki je gradil temelje za hiše. Dvorane so v treh ravneh vklesane v mehki globigerinski apnenec, in sicer z orodjem iz roženca, kremena in obsidiana ter z rogovjem. Ljudje, ki so ga uporabljali, so kopali vse globlje, ko jim je zmanjkovalo prostora; najnižja dvorana leži približno 10,6 m pod ravnjo tal. Nekatere dvorane očitno posnemajo arhitekturo nadzemnih templjev: imajo slepe niše po vzoru trilitnih vrat in strope iz kamnitih obročev, od katerih vsak previsa nižjega, kakor pri previsno zidanem stropu. Heritage Malta v pogostih vprašanjih, preverjenih oktobra 2026, pojasnjuje, da sme biti v hipogeju hkrati le deset ljudi, ker število prisotnih vpliva na ogljikov dioksid, temperaturo in vlažnost.[1][2]

Ġgantija stoji na planoti Xagħra na Gozu. Njeni dve zgradbi imata ločena vhoda, obdaja ju skupen zunanji megalitski zid, vsaka pa ima apside ob osrednjem hodniku. Graditelji so za zunanje zidove obsežno uporabili trdi koralni apnenec, mehkejši globigerinski apnenec – kamen hipogeja – pa so prihranili za vrata, oltarje in okrasne plošče. Dva koščka ometa z rdečim okrom, razstavljena v interpretacijskem centru, nakazujeta, da so bile notranje stene ometane in poslikane.[3][4][2]

Valletta stoji na hribovitem polotoku med dvema pristaniščema. Po obleganju Malte leta 1565 so jo vitezi sv. Janeza leta 1566 ustanovili s pomočjo evropskih vojaških inženirjev in jo zasnovali na enotni mreži ulic znotraj obzidja z bastijami. Vse ni nastalo na novo: zvezdasta utrdba Fort St Elmo iz leta 1552 se je mesec dni upirala osmanskim oblegovalcem, v mestno obzidje pa so jo vključili šele leta 1689.[5][6]