Finska: dvigajoča se obala, trdnjava, ki je branila tri države, in domovina Samijev

Arhipelag Kvarken (finsko Merenkurkku) leži v Botnijskem zalivu; Metsähallitus ga uvršča v Ostrobotnijo. Morsko dno tu postopoma postaja kopno, za obalo pa so značilne lagune, ki jih oblikuje dviganje kopnega (v angleščini flads in gloes). Vzrok je, da si kopno še vedno opomore od težkega bremena zadnje ledene plošče. Po podatkih finske geodetske službe (National Land Survey of Finland) so na območju arhipelaga Kvarken in švedske Visoke obale izmerili dviganje za več kot 8 mm na leto glede na morsko gladino; ta proces bo sčasoma v severnem delu arhipelaga ustvaril prehod, po katerem bo mogoče peš priti med Švedsko in Finsko. UNESCO Kvarken skupaj s švedsko Visoko obalo vpisuje kot eno območje dediščine, med njegove značilne oblike pa navaja morene tipa De Geer.[1][2][3][4]

Suomenlinna stoji na skupini otokov ob vhodu v pristanišče v Helsinkih, v regiji Uusimaa. Švedska je z gradnjo začela leta 1748 in trdnjavi leta 1750 dala ime Sveaborg, kar so Finci priredili v Viapori. Maja 1808 se je predala ruskim silam, uradno spletišče Suomenlinne pa razloge za to imenuje nerazrešeno uganko. Nato je pripadala Ruskemu cesarstvu do leta 1918, ko jo je prevzela novonastala neodvisna Finska in jo preimenovala v Suomenlinno, »Finski grad«. Po podatkih UNESCO je branila tri različne države: Kraljevino Švedsko, Rusko cesarstvo in Republiko Finsko. Območje obsega 210 ha, približno 200 stavb in 6 km obrambnih zidov na šestih ločenih otokih, danes pa je četrt Helsinkov.[5][6]

Po navodilih za obiskovalce na spletišču o samijskem turizmu, kjer je kot kontaktna ustanova naveden Samijski parlament, domovina Samijev na Finskem zajema občine Enontekiö, Inari in Utsjoki ter severni del občine Sodankylä okoli vasi Vuotso. Isto spletišče navaja ime samijske dežele v treh jezikih: Sápmi v severni samijščini, Säämi v inarski samijščini in Sääʹmm v skoltski samijščini. Ustava Finske določa, da imajo Samiji kot staroselsko ljudstvo pravico ohranjati in razvijati svoj jezik in kulturo, v domovini Samijev pa imajo jezikovno in kulturno samoupravo, kot jo določa zakon. Samijski parlament ima 21 članov, ki jih Samiji volijo izmed sebe vsaka štiri leta.[7][8][9]