Boiling Lake, Fort Shirley in kiti ob zahodni obali: trije kraji na Dominiki

Narodni park Morne Trois Pitons obsega 6 857 ha osrednjega in južnega višavja Dominike, kar je po podatkih UNESCO približno 9 % kopnega v državi. V njegovem opisu sta med vulkanskimi značilnostmi parka navedena Valley of Desolation (Grand Soufrière) in Boiling Lake. Članek iz leta 2019, ki ga je skupaj z drugimi avtorji napisala Erouscilla Joseph iz Seismic Research Centre pri univerzi University of the West Indies, jezero opisuje kot kratersko jezero z merami približno 50 × 60 m in globino 12–15 m. V približno 200 letih dokumentirane zgodovine je bilo po besedah avtorjev vsaj osem obdobij nestabilnosti, v nekaterih pa se je jezero hitro izpraznilo in spet napolnilo. Decembra 2004 se je gladina znižala za približno 8–10 m, običajna dejavnost pa se je vrnila konec aprila 2005. Zadnja epizoda, o kateri poročajo, je bila zabeležena 8. novembra 2016 in je trajala približno šest tednov.[1][2]

Fort Shirley stoji v narodnem parku Cabrits na severozahodni obali, nad zalivoma Prince Rupert’s Bay in Douglas Bay. Besedilo, ki ga je Dominika poslala za predhodni seznam UNESCO, navaja, da se je gradnja začela leta 1765 in da je bila večina del opravljena v devetdesetih letih 18. stoletja. Dodaja, da so Francozi utrdbo dopolnili med zasedbo v letih 1778–1784, da so garnizijo opustili leta 1854 in da utrdba stoji v vulkanskem kraterju, ki so ga Britanci izkoristili pri obrambi. Karibiodiv, spletišče o biotski raznovrstnosti Karibov, navaja ista leta za prvotno gradnjo, francosko razširitev in opustitev. Po besedilu se je obnova začela leta 1982, park pa je bil ustanovljen leta 1986 po zakonu o narodnih parkih (National Parks Act) iz leta 1975.[3][4]

Kiti glavači se sporazumevajo z zaporedji klikov, ki jim pravijo kode (angleško codas). Projekt Dominica Sperm Whale Project s sedežem v Roseauju je med letoma 2005 in 2018 spremljal družbene enote samic in nedoraslih kitov na območju okoli 2 000 km² vzdolž vse zahodne obale otoka, na podlagi raziskovalnih dovoljenj ribiškega oddelka vlade Dominike (Fisheries Division). Članek iz leta 2024 v reviji Nature Communications se je opiral na označene posnetke klana Eastern Caribbean 1 (EC-1) iz tega projekta, 8 719 kod v 21 tipih, in poroča, da imajo kode kontekstualno in kombinatorno zgradbo. Avtorji poimenujejo dve novi značilnosti, rubato in ornamentacijo. National Geographic je leta 2021 poročal, da je Shane Gero, ustanovitelj projekta, prepoznal več sto posameznih kitov iz dveh velikih klanov ob Dominiki.[5][6]