Bahami od severa proti jugu: svetilnik v Hope Townu, jame Lucayan in plamenci na Inagui

Društvo Elbow Reef Lighthouse Society neprekinjeno posadko in ročno upravljanje svetilniške postaje datira v leto 1863; luč po navedbah društva še vedno navijajo ročno in uporabljajo kerozin. Po prenosu nadzora na Bahamas Port Department leta 1973 so po navedbah društva do leta 2012 avtomatizirali druge bahamske svetilnike, razen postaj Elbow Reef in San Salvador. V kompleksu je osem zgodovinskih pomožnih stavb, vključno z nekdanjima bivališčema svetilničarjev, ki jih društvo datira v leta 1862–1863. Orkan Dorian je te stavbe leta 2019 močno poškodoval.[1]

Jill Yager v članku iz leta 1981 navaja, da so tipski osebek vrste Speleonectes lucayensis zbrali v jami Lucayan Cavern na Grand Bahami; v njem je uvedla nov razred rakov Remipedia. Bahamas National Trust v zgodovini parka vrsto poveže z jamo Ben’s Cave. Ustanovitev parka datira v leto 1982, njegovo širitev pa v leto 2015. Poroča, da so leta 1986 v jami našli posmrtne ostanke šestih pripadnikov ljudstva Lucayan kot dokaz predkolumbovske poselitve; ime parka povezuje s prvotnimi prebivalci Bahamov.[3][4][5]

Ramsar vodi narodni park Inagua kot območje št. 892, vpisano 7. februarja 1997, in izpostavlja gnezditveno kolonijo plamencev ob jezeru Rosa (Lake Rosa). Zgodovina organizacije Bahamas National Trust opisuje obisk iz leta 1952: vodnik Sam Nixon je raziskovalca Roberta Porterja Allena iz društva Audubon odpeljal do jezer Upper Lakes, kjer je Allen opazoval več kot tisoč plamencev med dvorjenjem. Trust pravi, da je varovanje plamencev prevzel ob ustanovitvi leta 1959. Njegova stran navaja nedatirano oceno okoli 70 000 ptic; ramsarski informacijski list, ki ga RSIS označuje kot nazadnje posodobljenega leta 1998, navaja okoli 21 000 v začetku sedemdesetih let in 40 000–50 000 v takrat nedavnih letih.[6][7][8]