Tajvan: marmor v Taroku, kamnite pregrade na Penghuju, gozdna železnica Alishan

Narodni park Taroko sega od morske gladine do 3 742 m na vrhu gore Nanhu. Služba za narodne parke navaja približno 92 000 hektarov površine in ustanovitev 28. novembra 1986. Študija iz leta 2005 je s starostmi izpostavljenosti, izmerjenimi s klorom-36 v marmorju soteske, ocenila povprečno poglabljanje reke za 26 ± 3 mm na leto v srednjem in poznem holocenu. Avtorji to obravnavajo kot največjo možno stopnjo, saj izračun ne upošteva morebitnega poznejšega umikanja sten soteske.[1][2]

Pregrade shihu na Penghuju se razlikujejo po zasnovi in legi. Zemljevid Luoja in soavtorjev kaže lokaste pregrade predvsem ob zahodni in južni obali, pregrade z enim ali dvema prostoroma pa ob osrednjih in severnih plimskih območjih. V popisu iz leta 2018, pripravljenem s posnetki Google Earth, so prepoznali 539 pregrad, kar je 91 % od 592 struktur v referenčnem katalogu, preverjenem na terenu. Članek posebej navaja, da je na otočju 14 pregrad daljših od 1 000 m.[3]

Železniški urad na svojih straneh o postajah navaja Chiayi na 30 m in Alishan na 2 216 m; na prvem peronu v Chiayiju opisuje vzporedna tira širin 762 mm pri gozdni železnici in 1 067 mm pri Taiwan Railway. V preglednici kilometrine je med postajama Chiayi in Alishan 71,60 km, ločena predstavitvena stran pa za glavno progo navaja 71,4 km. Postajni vodič pravi, da je bila Erwanping končna postaja ob začetku obratovanja železnice leta 1912. Ministrstvo za kulturo je območje Alishan Forestry and Railway leta 2019 razglasilo za pomembno kulturno krajino.[4][5][6]