Paragvaj: osem minut pri jezu Itaipú, dve misijonski razvalini in slano jezero v Chacu

Itaipu Binacional je nastal s pogodbo med Brazilijo in Paragvajem, podpisano 26. aprila 1973. Dne 13. oktobra 1982 se je začelo dokončno zapiranje enajstih zapornic elektrarne za preusmeritev reke Paraná; končalo se je osem minut pozneje, zapornice pa so se zapirale v 20-sekundnih presledkih, ko je reka tekla s pretokom 12 000 m³/s, najvišjim, ki je bil za zapiranje dovoljen. V tednih pred tem so vodo zadržali v zadrževalnikih na reki Yguazú, da bi imela reka Paraná ob sotočju z reko Yguazú v 15 dneh, potrebnih za napolnitev jezera, pretok vsaj 5 000 m³/s. Družba Itaipú navaja, da je jezero dolgo 170 km in obsega 1 350 km², od tega 780 km² v Braziliji in 570 km² v Paragvaju. Deset od 20 generatorskih enot elektrarne deluje pri 50 Hz, kar je frekvenca omrežja v Paragvaju, deset pa pri 60 Hz, kar je frekvenca v Braziliji. Članek družbe Itaipú iz leta 2011 o obnovi 250 m dolgega fizičnega pomanjšanega modela elektrarne, uporabljenega za študije med gradnjo, ga umešča na območje hidravličnega laboratorija v kraju Hernandarias.[1][2][3]

UNESCO ti dve naselbini, danes arheološki razvalini, šteje med 30 jezuitskih misijonov v porečju Río de la Plata, od katerih jih je sedem v Paragvaju, in navaja, da sta med seboj oddaljeni približno 10 km; japonski opis na isti strani ju umešča v južni Paragvaj blizu argentinske meje. V središču vsakega misijona je bila cerkev ob veliki ploščadi, obrnjeni proti štirim stranem neba; z ploščadi so izhajale ulice, široke 16 ali 18 m, domorodne hiše pa so bile v arkadnih blokih velikosti 60 × 60 m. La Santísima Trinidad de Paraná je bila ustanovljena leta 1706 in obsega okoli 8 ha; veliko kamnito cerkev s kupolo so zgradili okoli leta 1745 po zasnovi milanskega arhitekta Juana Bautiste Prímolija, dela na kraju pa so temeljila na pregledu ohranjenih ostankov nad tlemi in arheološki študiji zakopanih ostankov. V misijonu Jesús de Tavarangue je cerkev ostala nedokončana, od šole se je ohranila ena soba; UNESCO kot izraz mudéjarskega (krščansko-arabskega) sloga posebej izpostavlja njegov trilistni lok.[4]

V departmaju Presidente Hayes, okoli 80 km jugovzhodno od kraja Loma Plata ob dovozni cesti v Puerto Casado, je bilo 20. oktobra 2003 razglašeno ramsarsko območje Laguna Chaco Lodge. Obsega 2 500 ha zasebnega rezervata okoli 500 ha velike naravne slane lagune. Po ramsarskem informacijskem listu slanost jezera deloma sledi padavinam: v deževnem poletju se gladina dvigne in koncentracija soli za nekaj časa upade, v sušnih obdobjih pa se sol kristalizira na površju tal (list navaja Mereles in sodelavce, 2002). Hitra ekološka ocena iz leta 1999 je zabeležila 204 vrste ptic, list pa navaja štetja do 25 000 osebkov vrste Phalaropus tricolor (v angleščini Wilson’s phalarope), 4 000 osebkov vrste Calidris fuscicollis in 3 000 osebkov vrste Calidris melanotos, številke, ki jih enači z 1 odstotkom svetovnih populacij.[5]