Malavi: sorodni ciklidi iz jezera, bele glinene poslikave v gričevju Chongoni in 845 hektarjev cedre na gori Mulanje

UNESCO umešča narodni park Jezero Malavi na južni konec jezera in pravi, da v njem živi več sto vrst ciklidov, skoraj vse endemične za jezero. Za genomsko študijo iz leta 2018 so Malinsky s sodelavci sekvencirali 134 osebkov iz 73 vrst, in sicer iz koščkov plavuti, ki so jih med letoma 2004 in 2014 nabrali v Malaviju in Tanzaniji. Povprečna razlika v zaporedju DNK med pari vrst je bila le 0,1–0,25 %, kar se prekriva z raznolikostjo znotraj vrst; vrste si delijo 82 % heterozigotnosti, torej razlik med dvema kompletoma kromosomov posameznega osebka. Avtorji vrste glede na ekologijo in obliko telesa razdelijo v sedem skupin, med njimi skalne mbuna, praviloma globokovodne Diplotaxodon in utaka iz rodu Copadichromis, ki se hranijo v odprti vodi, razmnožujejo pa na dnu ali blizu njega. Njihova analiza kaže na zaporedno vejitev iz generalističnega prednika, podobnega rodu Astatotilapia, nobeno posamično drevo vrst pa ne ustreza vsem sorodstvenim odnosom, kar razlagajo z večkratnim pretokom genov.[2][1]

UNESCO na območju Chongoni Rock-Art Area, ki obsega 126,4 km² poraščenih granitnih gričev na osrednji planoti v okrožju Dedza, našteva 127 najdišč skalne umetnosti: poslikave lovcev in nabiralcev BaTwa ter poznejše poslikave kmetov Chewa. Rock Art Research Institute z univerze Witwatersrand umetnost ljudstva Chewa opisuje kot dve tradiciji, chinamwali in nyau. Bela barva je zdrobljena glina iz rečnih strug, ki jo še danes uporabljajo za okrasitev hiš, in kot kaže, so jo mešali samo z vodo. Poslikave chinamwali, povezane z istoimenskim obredom odraščanja deklet, so precej številčnejše, na nekaterih najdiščih pa je več kot ducat plasti, naslikanih ena čez drugo; poslikave nyau prikazujejo maskirane postave in velike pletene živalske figure ter so znane le z nekaj deset najdišč. Po navedbah inštituta nobene od teh poslikav danes ne ustvarjajo, nekateri previsi s poslikavami chinamwali pa se za obred še uporabljajo; UNESCO dodaja, da se chinamwali še izvaja, večinoma na skrivaj, in da so maskirane postave nyau vidne v večini vasi okoli gričevja Chongoni. Na seznamu nesnovne dediščine UNESCO je tudi ples Gule Wamkulu, ki ga člani bratovščine Nyau izvajajo med ljudstvom Chewa v Malaviju, Mozambiku in Zambiji.[3][4][5]

Bayliss s sodelavci (2007) navajajo, da se gora Mulanje nad ravnicami južnega Malavija dviga čez 3 000 m n. m. in obsega okoli 650 km²; lokalno ji pravijo chilumba mu mlengalenga, Otok v nebesih, ob južnem in vzhodnem robu gozdnega rezervata pa so čajne plantaže. Cedra z gore Mulanje (Widdringtonia whytei), iglavec iz družine cipresovk, je endemična za masiv. Njihova raziskava z vzorčnimi ploskvami je leta 2004 našla 30 sestojev cedre v šestih območjih, med njimi Chambe, Chinzama, Lichenya in Thuchila, ki skupaj merijo 845,3 ha; približno tretjina zabeleženih dreves je bila mrtvih. Raziskava iz leta 1989 je navajala 1 462 ha; avtorji izračunajo izgubo 616,7 ha v 15 letih, vendar opozarjajo, da zaradi različnih metod neposredna primerjava ni preprosta. Profil iglavcev, ki ga objavlja Royal Botanic Garden Edinburgh, navaja višinski razpon 1 830–2 550 m n. m. in pravi, da se cedra za razliko od sorodne vrste Widdringtonia nodiflora ne odganja iz štorov, ožganih v požaru, ampak se mora obnoviti iz semena; kot oviro za obnavljanje navaja pogostejše požare, vrsto pa uvršča med kritično ogrožene, medtem ko so Bayliss s sodelavci navajali uvrstitev iz leta 2006 med ogrožene vrste.[6][7]