Mesto
Bruselj: reka pod bulvarji in vrata, ki so ostala
Bulvar Anspach v središču Bruslja je speljan čez reko Senne, ki so jo med letoma 1867 in 1871 zasvodili, do leta 1955 pa preusmerili okoli središča. Trije kraji kažejo plasti mesta: bulvar Anspach nad nekdanjim obokom, Muzej kanalizacije pri Porte d’Anderlecht in vrata Porte de Hal, ki so ostala od mestnega obzidja iz 14. stoletja.
Na kratko
Kraj, ki ostane v spominu
Bulvar Anspach leži nad zasvodeno reko Senne
Pred letom 1867 je reka Senne v več rokavih vijugala skozi spodnje mesto. Načrt Léona Suysa, ki ga je mesto sprejelo leta 1865, država pa leta 1866, je reko zasvodil v dolžini dveh kilometrov, ob vsakem bregu dodal opečni kolektor, nad novimi kanali pa speljal ravne, 28 m široke bulvarje. Regionalni inventar navaja približno 1 100 razlaščenih in porušenih domov, ureditev bulvarja Anspach datira v leta 1867–1871 in pravi, da je župan Jules Anspach obok odprl novembra 1871; ulica je njegovo ime dobila leta 1879. Regionalni vodnik navaja dan 30. november 1871 in našteje štiri bulvarje osi v obliki črke Y: Lemonnier, Anspach, Adolphe Max in Émile Jacqmain, nekoč Hainaut, Central, Nord in Senne.[2][1]
Muzej kanalizacije pri Porte d’Anderlecht
Po zasvoditvi so reko premaknili še enkrat. Isti vodnik datira preusmeritev reke Senne po zunanjih bulvarjih v leto 1955 in omenja, da bi izpraznjeni kanali lahko sprejeli podzemno železnico, dela zanjo pa so se končala konec sedemdesetih let. Muzej kanalizacije (Musée des Égouts) leži pod dvema nekdanjima paviljonoma mitnice pri Porte d’Anderlecht, nad sodobnim kolektorjem, ki po opisu vodnika poteka pod vrati. Na njegovi spletni strani je opisan sprehod ob reki Senne in skozi glavni kanal pod Chaussée de Mons.[1][3][4]
Porte de Hal: vrata, ki jih je ohranil kraljevi odlok
Regionalni inventar dediščine navaja vrata Porte de Hal (nizozemsko Hallepoort) na Boulevard du Midi 150 kot edina ohranjena vrata drugega mestnega obzidja. Ustanova Royal Museums for Art and History, katere muzej je danes v vratih, jih opisuje kot ena izmed sedmih vrat utrjenega mesta, katerega obzidje je bilo dolgo osem kilometrov; regionalni vodnik navaja, da so obzidje začeli graditi okoli leta 1357, na jugu pa dokončali v letih 1381–1383, inventar pa v ista leta datira gradnjo vrat. Ko so leta 1782 odredili razgradnjo obzidja, so bila vrata spet ogrožena, ker je mesto sklenilo po njegovi trasi speljati bulvar. Kraljevi odlok z dne 5. marca 1840 je odredil njihovo ohranitev, mesto pa jih je leta 1842 predalo državi. Zaradi del na bulvarju so tla dvignili za približno tri metre, zato je prvotno pritličje delno zasuto; stolp s stopniščem in stožčasto streho na mestni strani je nastal ob obnovi Henrija Beyaerta v letih 1868–1870.[5][6][4]
Dobro je vedeti
Nekaj jasnih odgovorov pred raziskovanjem.
Je bila kolera razlog za prekritje Senne?
Regionalni vodnik pravi, da so mesto k ukrepanju spodbudili nehigienske razmere in poplave, ne pa kolera iz leta 1866, ki jo kot vzrok navaja ena od legend. Dodaja, da je zasvoditev prevladala nad čiščenjem odprte reke, ker je združevala sanacijo in nepremičninski razvoj.[1]
Kje se je danes mogoče približati reki Senne?
Na spletni strani Muzeja kanalizacije je opisan sprehod ob reki Senne in skozi glavni kanal pod Chaussée de Mons, pod obema paviljonoma mitnice pri Porte d’Anderlecht. Muzej pravi, da se dostop ob močnem deževju lahko zapre.[3]
Zakaj vrata Porte de Hal še stojijo, čeprav je preostalo obzidje izginilo?
Regionalni vodnik pravi, da so jih obvarovali zato, ker so že od avstrijskega obdobja služila kot zapor. Inventar dodaja kraljevi odlok z dne 5. marca 1840, ki je odredil njihovo ohranitev.[4][5]
Skupnost WorldStamped
Vsak obisk postane del zgodbe.
- Člani z javnimi obiski
- 0
- Kraji z javnimi obiski ali spomini
- 0
- Javni spomini
- 0
Tukaj še ni zabeleženih javnih obiskov. Dodaj destinacijo na svoj zemljevid in izberi, kaj želiš deliti.
Vsakega člana štejemo enkrat. Štejemo le ustrezno javno dejavnost profilov, ki dovolijo prikaz v iskalnikih. Zasebna vsebina in vsebina za sledilce sta izključeni.
.jpg){kind=link}
