Albanija: butrintska močvirja, hribovska mesta in jezero, ki si ga deli s Črno goro

Butrint leži na jugozahodu, približno 20 kilometrov od mesta Sarandë, v okrožju Vlorë. Staro jedro je majhen grič, obdan z jezerom Butrint in prelivom Vivari. Po povzetku UNESCO je Butrint leta 44 pr. n. št. postal rimska kolonija in se razrasel čez zemljišče, pridobljeno iz močvirja, predvsem južno od preliva, kjer so zgradili akvedukt. Mesto so v poznem srednjem veku opustili, ko so se v okolici oblikovala močvirja. V začetku 19. stoletja je Ali paša ob ustju preliva Vivari dodal trdnjavo. Informacijski list Ramsar jezero Butrint opisuje kot tektonsko laguno s 1 600 hektari, uradna turistična stran Albanije pa na najdišču našteva grške, rimske, bizantinske in beneške korenine.[1][2][3]

Berat leži na obeh bregovih reke Osum pod gradom na hribu, njegovo staro mestno jedro pa obsega četrti Mangalem in Gorica ter grajsko četrt. Uradna turistična stran Albanije vzdevek „en prozor nad drugim“ razlaga s hišami, ki se po pobočju vzpenjajo v stopnicah, imajo večinoma vodoraven tloris in so osvetljene z vseh strani; ohranjene primere UNESCO uvršča večinoma v pozno 18. in 19. stoletje. Gjirokastra stoji v dolini reke Drino, na pobočjih gore Gjerë. UNESCO opisuje hiše s stolpiči (kule) iz 17. stoletja in dodelanejše primere iz začetka 19. stoletja, turistična stran pa omenja kamnite strešne plošče in mesto, zgrajeno na pobočju gore, da bi prihranili obdelovalno zemljo.[4][5][6][7]

Na severozahodu ramsarsko območje Lake Shkodra and River Buna obsega 49 562 hektarov v okolici krajev Malësia e Madhe in Shkodër. Informacijski list ga opisuje kot vzhodno stran jezera, ki si ga Albanija deli s Črno goro, skupaj z reko Buna in njeno skoraj naravno delto ob Jadranu. Povezava z reko Drin omogoča selitev rib med Jadranom, Skadrskim jezerom ter Ohridskim in Prespanskim jezerom; na območju prezimuje okoli 25 000 vodnih ptic. List omenja tudi kulturno dediščino kraja Shkodra, staro več kot 2 000 let, med drugim ilirsko obzidje.[8]