Mesto
Obala Dilija: pristaniški svetilnik, cerkev Motael in pehotna vojašnica
Požar 24. avgusta 1866 je uničil velik del Dilija, tri spodaj opisane stavbe ob obali pa so nastale pozneje: pehotna vojašnica, pristaniški svetilnik, ki so ga začeli graditi leta 1889, in cerkev Motael, začeta leta 1901. Isabel Boavida v magistrskem delu z Univerze v Coimbri iz leta 2011 navaja, da so imele hiše v mestu takrat večinoma stene iz palape (listnih pecljev divje palme) in travnate strehe, kar je povečalo škodo, pri obnovi pa so strehe morali kriti s strešniki.
Na kratko
Kraj, ki ostane v spominu
Farol do Porto: pristaniški svetilnik na zahodni obali
Isabel Boavida na portalu dediščine HPIP navaja, da so pristaniški svetilnik v Diliju začeli graditi leta 1889: stara, 7 m visoka stavba je grozila s propadom, njeno luč pa so zamenjevali z mestno razsvetljavo, zato so zgradili nadomestnega. Isti zapis navaja, da je novi svetilnik segal približno 18 m nad morsko gladino; danes ga sestavlja kovinsko ogrodje na okroglem zidanem podstavku. Po Geoffreyju Gunnu je zemljevid iz leta 1870 kazal svetilnik na eni strani sidrišča in utrdbo Carqueto na drugi. Lighthouse Directory Russa Rowletta ga umešča na plažo na zahodni strani Dilija, opisuje stopnišče, ki se vije okoli osrednjega stebra, in navaja bel blisk vsakih 6 sekund.[1][5][6]
Santo António de Motael: cerkev, grajena v več obdobjih
Cerkev Santo António de Motael stoji ob aveniji Avenida Marginal, blizu svetilnika. Isabel Boavida na portalu HPIP navaja, da so jo začeli graditi leta 1901 namesto starejše cerkve, ki je bila zelo verjetno iz manj trajnih gradiv. Denarja za javna dela je primanjkovalo, zato so se dela večkrat prekinila, enkrat za več let; cerkev naj bi bila dokončana do leta 1937 kot preprosta zidana stavba z vrati in okni v šilastih lokih. Potem ko je propadla, so jo sredi 20. stoletja obnovili: podaljšali so ladjo ter dodali izstopajoč portik in zvonik. Avtoričino magistrsko delo iz leta 2011 omenja, da so se dela na cerkvi nadaljevala še leta 1955.[2][4]
Quartel de Infantaria: vojašnica, odprta proti morju
Gunn piše, da je požar po poročilih, ki so oktobra 1866 prispela v Makav, uničil vojašnico, cerkev in 15 zasebnih nepremičnin, večinoma iz palape; gradnja nove vojašnice je potekala še leta 1871. Isabel Boavida v magistrskem delu sledi avtorju Francisco Sousa Lobo in ohranjeno pehotno vojašnico umešča na mesto nekdanje utrdbe Fortaleza de Nossa Senhora da Conceição; o času njene gradnje se viri ne ujemajo. Zapis Edmunda Alvesa in Fernanda Bagulha na portalu HPIP opisuje pritlična krila v obliki črke U, katerih severna stran ostaja odprta proti morju in otoku Atauro: koralni greben pred obalo, nad katerim je bila voda za ladje premalo globoka, je kraju dajal naravno zaščito.[5][4][3]
Dobro je vedeti
Nekaj jasnih odgovorov pred raziskovanjem.
Zakaj so v Diliju zgradili nov pristaniški svetilnik?
Isabel Boavida na portalu HPIP navaja, da je prejšnja, 7 m visoka stavba grozila s propadom in da so njeno luč zamenjevali z mestno razsvetljavo. Gradnjo nadomestnega svetilnika so začeli leta 1889.[1]
Kdaj so cerkvi Motael dodali portik in zvonik?
Po zapisu na portalu HPIP ob obnovi sredi 20. stoletja, ko so cerkev tudi podaljšali. Gradnjo cerkve so začeli leta 1901, dokončana pa naj bi bila do leta 1937.[2]
Zakaj je pehotna vojašnica na strani proti morju odprta?
Zapis na portalu HPIP pojasnjuje, da je bil koralni greben pred obalo za ladje premalo globok in je kraju dajal naravno zaščito, zato je severna stran stavbnega sklopa v obliki črke U lahko ostala odprta proti morju.[3]
Skupnost WorldStamped
Vsak obisk postane del zgodbe.
- Člani z javnimi obiski
- 0
- Kraji z javnimi obiski ali spomini
- 0
- Javni spomini
- 0
Tukaj še ni zabeleženih javnih obiskov. Dodaj destinacijo na svoj zemljevid in izberi, kaj želiš deliti.
Vsakega člana štejemo enkrat. Štejemo le ustrezno javno dejavnost profilov, ki dovolijo prikaz v iskalnikih. Zasebna vsebina in vsebina za sledilce sta izključeni.
